Prijatelji so me vabili, da se skupaj
našemimo v parklje in rožljamo naokrog z verigami, da se nas bo
mularija bala. Joj, kako so otročji. Ampak, Miklavž ima svoje
prednosti. Delal sem se, da še vedno verjamem v Miklavža, in na
vidnem mestu pustil pismo, v katerem sem lepo prosil za supermanski
kostum. Ni vrag, da ga ne bom dobil. Potem bom s ponosom letal
naokrog, ogrinjalo bo smelo plapolalo v vetru in vsi bodo rekli: 'To
je NAŠ superman! Zaščitnik ubogih! Strah kriminalcev! Varuh
zakona! Itd!" Oh, kako me bodo veseli. In jaz, jaz jih zagotovo
ne bom pustil na cedilu.
6. december
O, sramota! O, ponižanje! Ne vem, ali
gre mami res malce na otročje? Dobil sem kostum. Ampak, kostum za
Robina Hooda!!! Kako naj letam po zraku oblečen v zelene pajkice? S
kapico s petelinjim peresom? Naj bo kriminalce strah mojega strašnega
plastičnega loka in puščic s prisesalkami? In niti ogrinjala ni
zraven. Človek bi se včasih najraje razjokal.
7.december
Mama je rekla, da lahko v tem kostumu
za božič nastopam v igrici kot Peter Pan. Ko bi le vedela, da tako
zabada nož v moje že tako hudo ranjeno srce. Pa vendar... Peter Pan
je letal po zraku. Za trenutek me je preblisnila ideja, a sem jo po
temeljitem in globokem razmisleku zavrgel. Če se prav spominjam, je
tisti mulc uganjal samo norčije, moja naloga pa je, da pomagam
svetu.
Kasneje
Prejle je prišla naokoli ena teta.
Rekla je, da je od Zelenih. Bila je navdušena nad mojo pojavo,
namreč, mam je imela na obisku enega bedaka, ki organizira božično
igro in moral sem se obleči v kostum. Rekla je, da išče prav
takega fanta, da bi nastopil v reklami za varovanje okolja. Hmm,
sicer sem rekel, da se mora pogovoriti z mamo, vendar sem vedel, da
bo navdušena. Nam, supermanom pa vsaj malo publicitete ne škodi.
Ponoči
Prišel sem do zelo resne odločitve.
Javnost bo zame zvedela kot za prvega ekološkega supermana! Bomba!
Rešil bom svet pred ozonsko luknjo! Ustavil bom krčenje amazonskih
pragozdov! Vsi bodo reciklirali! Da, svet bom napravil boljši.
9. december
Po poročilih so povedali, da so
Norvežani in Japonci spet pričeli z lovom na kite. Kiti so skrajno
ogrožena vrsta, oni pa jih pobijajo zaradi olja, ki koristi
njihovim, ne vem kakim, zlobnim namenom. Mislim, da jim bo ekološki
superman moral dati lekcijo! V boj za kite! V boj za neokrnjeno
naravo! Ko sem vihral skozi vrata, sem slišal, da je norveška ladja
'Nord Oil' ubila prvega kita. Maščevanje!
Kasneje
Moja akcija je uspela, z veliko
hitrostjo, kot pravi torpedo, sem priletel in prebil ladijski trup na
obeh straneh. Olje je brizgalo daleč naokrog in ti Norvežani si
bodo zapomnili za vse večne čase, da se zločin ne izplača. ampak
do danes nisem vedel, da je kitovo olje črne barve.
Zvečer
Samo nekaj vrstic, ljubi dnevnik,
dolžnost me kliče na novo nalogo. Blizu mesta, kjer sem napadel
kitolovko, je prišlo do ekološke nesreče. Supertanker 'Oil Nord'
je zadel neidentificiran izstrelek in mu prebil trup. Iztekla je
skoraj vsa nafta in vsi govorijo o katastrofi.
10. december
Temne slutnje so me obhajale, ko sem
letel proti tankerju, in meso so postale, ko sem prišel tja. V svoji
vnemi sem zamenjal kitolovko in tanker. Ampak krivi so oni! Kaj pa
dajejo ladjam tako podobna imena! Raje sem se potuhnil, saj bi morda
lahko kdo posumil, da je bil izstrelek sumljivo podoben meni.
12. december
Odločil sem se, da se bom ukvarjal z
manj nevarnimi stvarmi, recimo jedrskimi odpadki. Zadnjič je en
gospod iz državne komisije za jedrsko energijo razlagal, da so
popolnoma nenevarni in da je njihovo skladiščenje brez vsakih
posledic. Ker pa vem, da ljudem v naši okolici ni všeč, da bi jih
spravljali pri nas v opuščeni rudnik, sem se domislil odlične
ideje. Ponoči jo bom izvedel.
13. december, zjutraj
Celo noč sem garal kot zamorec, a
rezultat je tu. Vse sode sem porabil, da sem zgradil protihrupno
ograjo okoli letališča. Vem, da bodo okoliški prebivalci hvaležni.
Zdaj ne bodo več slišali hrupnih letal, poleg tega pa je zdaj tam
ponoči dovolj svetlo, da ne bodo več trošili elektrike za
razsvetljavo. Dve muhi na mah! Zakaj se ne spomnijo česa podobnega
tisti, ki vodijo gospodarstvo in vse čaka nas, supermane?
14. december
Danes se počutim nekoliko šibkega. In
sestra je rekla, da sem ponoči gotovo bral pod blazino in naj ne
lažem, ker je videla svetlobo pod odejo. Zagotovo nisem bral, saj
sem se vedno utrujen od težaškega dela. Niti televizije se mi ne
ljubi gledati. Vsaj ne vidim reklam za pralne praške.
Mama se je s sosedi pogovarjala o
veliki evakuaciji ljudi okrog letališča. Da ni bila kaka letalska
nesreča? jutri jo bom povprašal kaj več.
15. december
Počutim se zelo slabo. Bolela me je
glava, in moral sem vzeti aspirin. Ugotovil sem tudi, da se ponoči
svetim. Ampak jaz sem vendar superman, ne kresnica!
16. december
Danes je že malo bolje in tudi svetim
se manj. Prejle mi je sestra nekaj sikala, in sem jo hotel utišati s
prodornim pogledom, a sem naenkrat namesto nje zagledal le
okostnjaka. Ko sem pomežiknil, je bila sestra spet tam. Poskusil sem
še enkrat, in spet videl le okostje. Vau, dobil sem rentgenski vid!
Postajam pravi superman! Mimogrede, sestra je pravi rahitik. Zdaj
moram razmisliti še, kako bi svoj vid predelal tako, da bi punce
videl samo brez obleke. Kaj morem, tudi jaz sem samo moški.
Ni komentarjev:
Objavite komentar