Dnevnik mladega supermana I

14. avgust
Dragi dnevnik. Danes sem se prvič zavedel svojih super moči. Prej sem veljal za navadnega fanta, ki je sicer malce močnejši, hitrejši in nerodnejši od drugih, zdaj pa vem, da sem superjunak! Svojo moč bom uporabil zato, da izboljšam svet, se borim proti kriminalu, slabi politiki, korupciji in zanič reklamam za pralne praške. Joj, kako mi gredo reklame za pralne praške na živce. Potreboval bom tudi kostum. Nisem se še odločil, kakšen naj bo, vendar bo zagotovo kul.

21. avgust
Dragi dnevnik. Imel sem toliko dela, da nisem imel časa napisati vate česarkoli. Do bi si mislil, da imajo superjunaki toliko dela. Še vedno mi ni uspelo priti do dobrega kostuma, zato sem malce improviziral po omari. Mamine modre pajkice, modra majica z napisom 'TWO BEER OR NOT TWO BEER,' moje rdeče boksarice in sestrina kopalna brisača dajejo kar zadovoljiv vtis. Vendar to le ni to. Zadnjič sem videl film o enem supermanu in on je imel dosti boljši kostum, drugače je bil pa videti pravi peder. Mama sicer pravi, da je peder grda beseda, ampak tule jo lahko mirno napišem, saj mojega dnevnika ne bo nihče bral. Morda mu bom pisal in ga vprašal, kje je dobil kostum. Če dvakrat pomislim, brisača, na kateri so narisani dalmatinci, res ni primerna za ogrinjalo. Jutri jo bom prebarval na rdečo.

23. avgust
Danes je moj veliki dan! Prvikrat sem rešil svet! Včeraj je v časopisih pisalo, da nas bo čez 230 let zadel velikanski komet, pa sem odletel do njega in ga mahnil od strani. Zdaj bo zagotovo zgrešil Zemljo.
Sestra je iskala svojo brisačo. Rekel sem ji, da jo je zagotovo pozabila na bazenu. Res moram najti nov kostum.
Doma še ne vedo, da sem superman in prav je tako. Supermani moramo biti skromni in skrivati svojo identiteto, saj delamo za dobro sveta, ne za lastno slavo. No ja, malo slave ne škodi. Potem bi lahko šel k Johanu v trgovino in bi mi dal zastonj čokolado.

24. avgust
Sestra je našla brisačo in čisto ponorela. Očitno sem kupil zanič barvo, saj so se dalmatinci še vedno dobro videli. No ja, bom pač letal naokoli brez brisače. Ne bo tako spektakularno, saj uživam v plapolanju blaga za sabo, ko letim, vendar, kaj hočem. Težko je življenje superjunakov.
V časopisu je pisalo, da je komet spremenil smer in hitrost. Zdaj nas bo zadel čez 89 let. No ja, to lahko počaka nekaj dni. Po radiu so pravkar sporočili, da ropajo Banko in da imajo talce. Sliši se kot posel zame.

Zvečer
O meni so govorili po radiu. Povedali so, da je priletela nekakšna modra postava zvezala vse policijske posebne enote, jih odnesla v zapor in spustila roparje, da so pobrisali s plenom. Kako pa naj bi vedel, da so talce že rešili, in da so vklenjene osebe roparji? Pač sem zvezal tipe z orožjem in rešil tiste, ki so očitno trpeli. Eden od njih je bil prav prijazen fant in mi je dal šop bankovcev. Ljudje pač izkazujejo svojo hvaležnost.
Mama je našla svoje pajkice v moji omari in imela daljši zaupen pogovor z mano. Nisem ji mogel dopovedati, da nimam posebnih nagnjenj do ženskih oblek, vendar ji nisem upal povedati, da sem superman in da so njene pajkice del moje uniforme. Jutri bom šel v trgovino in si poiskal nove. Denar imam.
Pravkar so na televizije spet reklame. Sovražim reklame za pralne praške! Na televizijo jim bom napisal protestno pismo, naj jih nehajo vrteti.

29. avgust
Danes sem opravljal manj zahtevna dela, recimo pomagal starkam čez cesto in podobno. Neumno se mi zdi letati okrog samo v boksaricah in majici, pa še precej hladno je. Ena mi je celo dala bombon, a sem ga hvaležno zavrnil, saj dobra dela počnem iz prepričanja, ne zaradi bombonov. Potem mi je bilo žal, a prepričanje je vredno tega.
Nobenega odgovora s televizije. Poslal jim bom še eno pismo, v katerem bom zagrozil s posledicami. Morda se bodo končno prestrašili in nehali sukati reklame za pralne praške.
Imel sem še nekaj časa, pa sem odletel do kometa in ga prerinil par tisoč kilometrov drugam. Zdaj sem pa menda končno rešil svet.

1. september
Danes se je začela šola. Kot supermanu se mi zdi prav ponižujoče, da moram še vedno hoditi v šolo. Mar ne vedo, da lahko vse šolsko znanje absorbiram v približno 22 minutah in 7 sekundah? Res je, da si potem zapomnim bore malo, ampak, če berem malo bolj počasi in porabim eno uro in pol, potem je to dovolj, da pokasiram pri vsakem predmetu vsaj štirko.
Po poročilih je bilo, da se komet obnaša nadvse zanimivo. Zopet je spremenil krožnico in bo Zemljo zadel čez 44 let. Presneto.
S televizije ni bilo nobenega odgovora. Mislim, da je čas, da jim malce posvetim.

2. september
Danes sem dobil neopravičeno uro. Nisem kriv, če sem pa moral spet odleteti do kometa. Zdaj sem menda z njim dokončno opravil

Zvečer
Komet je zdaj očitno glavna novica v poročilih. Znanstvenik je razlagal, da naj bi predvidoma padel v Atlantik, vendar je zdaj zmanjšal hitrost in bo padel šele čez 46 let natančno na Rosenheim v Nemčiji in da bo uničeno vse v polkrogu 800 kilometrov. V atlasu sem poiskal Rosenheim in ugotovil, da je to približno 500 kilometrov stran od nas. Sranje. Očitno ga bom moral razbiti.

3. september
Danes sem prehlajen in mi ni treba v šolo. Zdaj sem s kometom opravil enkrat za vselej, nekaj prahu pa menda lahko zadene Zemljo brez problemov. Mama me spravlja k zdravniku, čeprav ji zagotavljam, da bom zdržal brez njega.

Kasneje
Vedel sem, da ne bi smel k zdravniku. Med pregledom mi je svetil z močno lučjo v oči in sem moral kihniti. Pritiske je vrgel vrata s tečajev in hudo poškodoval tri paciente, zdravnik pa je zdaj gluh. Med vso zmedo sem se odtihotapil v lekarno in kupil aspirin, da bo mama zadovoljna.

7. september
Bojim se, da bi kdo našel moj dnevnik, zato sme ga skril k sosedu v senik. Tukaj ga menda ne bo nihče iskal.

++++++++++++
Opomba avtorja: V resnici nisem pravi avtor. Zvežčič s temi zapisi sem našel jeseni 1998 na seniku. Vse pravopisne napake so delo izvirnega, neznanega pisca.