Dnevnik mladega supermana II

10. september
Zgodilo se je nekaj strašnega. Moj dnevnik je izginil! Morda pa sosedov senik le ni bil tako dobra ideja. Moral ga bom povprašati, če ima kaj s tem. Drugače sem pa danes spet koristno uporabil svoje super moči. Sosed, veliki kmet je vozil gnojnico in se je na njivi pogreznil v blato. Vlekli so ga z dvema traktorjema, pa ni šlo. Ker nisem hotel, da bi vedeli, da jim pomaga superman sem se odločil za podzemno taktiko. Prekopal sem se do cisterne in jo butnil od spodaj. Seveda je bila takoj rešena blatnega objema, a ko sem pogledal ven, sem videl, da je je traktor treščil v drug traktor. No ja, traktorji so močni, tale praska se jim že ne bo poznala.
Šele, ko sem prišel domov, sem se zavedel, da smrdim, kot bi padel v greznico. Morda pa podzemna taktika le ni bila tako dobra, saj je sosed iz cisterne iztočil vso gnojnico, preden so ga pričeli vleči. Mama je imela grde pripombe. Težko je biti superman, a nič ne prevlada občutka zadoščenosti po dobro opravljenem delu.

12. september
Danes se je zgodilo! Videl sem jo! Ljubezen mojega življenja! Zanjo bi napravil vse! Ona bo mojemu delu superjunaka dala nov smisel! Reševal jo bom! Peljal jo bom na izlete v orbito! Priletaval bom na njen balkon in ji pel romantične serenade! Oh, ljubezen! Mojemu življenju si dala smisel!

13. september
Opravil sem nekaj poizvedovanja in ugotovil, da ji je ime Lojzka. Najlepše ime na svetu! Ona sicer zahteva, da jo kličejo Slavka, vendar je Lojzka dosti lepše. Jaz jo bom klical Lojzka, razen če bo ona hotela drugače. A v mojem dnevniku bo vedno Lojzka. Zdaj moram samo še počakati, da se ji zgodi kaj hudega in da jo rešim. Mislim, da bi to lahko bil začetek čudovitega prijateljstva. Tale zadnji stavek sem slišal včeraj v filmu. Ga je rekel en kul privatni detektiv. Tudi sam bom moral pogruntati nekaj takih kul stavkov, da bom napravil večji vtis.

14. september
Lojzki se ni zgodilo nič takega, da bi moral junaško posredovati. Smola.

Popoldne
Še vedno nič.

18.30
Še vedno nič.

18.45
Še vedno nič.

18.50
Sovražim jo! Zakaj se prekleti ženski ne more zgoditi nič takšnega, da bi bilo potrebno moje junaško posredovanje?

19.00
Fotr je klofnil Lojzko, ker po večerji ni pomila posode. čeprav je to izkoriščanje človeka po človeku, kot so nas učili v šoli, sem presodil, da to ni bil najbolj primeren trenutek za moje junaško posredovanje. Ah, nič. Pa jutri.

15. september
Madona, zakaj ima moja ljubezen tako predvidljivo in navadno življenje? Nikjer ni nobenih teroristov, ki bi jo ugrabili, ne leta z letali, ki bi nenadoma strmoglavila, niti v trgovini je ne oropajo. Življenje, zakaj si tako kruto do mene?

16. september
Bil sem v svoji sobi in se kujal nad zlobno usodo, ki Lojzke noče pahniti v položaj, ko bo moje pomoči potrebna, ko sem slišal sestro kričati. O madona, gledala je reklamo za pralni prašek. Skoraj bi pozabil, da imam še manjši dolg do televizije. Le kaj naj jim ušpičim?

Zvečer
Odletel sem do televizijske hiše in jim malce zasukal antene. Naj reklame oddajajo kam drugam. Ljudje bodo gotovo veseli.

17. september
Televizija je v časopisu objavila javno opravičilo vsem gledalcem, ker niso mogli videti neke nadaljevanke zaradi tehničnih težav. Obljubljajo, da bodo nadaljevanko še trikrat ponovili. Sestra se že veseli. Upam, da jih je izučilo.

Zvečer
NI JIH IZUČILO!!! Napisal jim bom še eno pismo in jim zagrozil s konsekrencami (ful dobra beseda, našel sem jo v slovarju in pomeni posledice), če ne nehajo z reklamami za pralni prašek. Nisem se še odločil, kakšne bodo te konsekrence, vendar bodo hude. Kar naj jih bo malo strah.

19. september
Televizija dosledno ignorira moja pisma. Mislim, da je čas za konsekrence. Morda pa bi bilo vseeno bolje, da jih še enkrat opozorim, kajti konsekrence bodo res hude!
Lojzka še vedno ni padla v nobeno nevarnost. Morda si bom moral izmisliti kaj drugega.

20. september
V poročilih je bil direktor televizije. Povedal je, da jim grozi neznani psihopat, ki se je zapičil v delo njihove marketinške službe. Poudaril je, da ni bojazni, da bi televizija ne nadaljevala z delom in da bodo gledalci še vedno vsak dan lahko videli svoje priljubljene nadaljevanke. Za vsak primer pa so poostrili nadzor pri vhodih v televizijsko hišo. Kdo pa potrebuje vhod? Konsekrence, gremo na delo!

 Lojzkaaaaa!!!! Prekleto, naj se ti že zgodi kaj hudega! Moje srce hrepeni po tebi!

22. september
Danes sem v šoli zabatiral. Učiteljica se je zapičila ravno vame in hotela izvedeti, o čem je govorila. Jaz pa sem bil preveč zaposlen s konsekrencami in sem pozabil vklopiti moj popolni spomin. Presneto. Nauk: Če se supermani ukvarjamo s konsekrencami, potem je dobro, če imamo diktafon. A me ta bat ne skrbi. Mama bo sicer malce znorela, a ga bom popravil mimogrede. Upam. Verjetno.

Tole z Lojzko gre pa že predaleč. Ali naj hitro doživi neprijetno situacijo, ali pa jo bom moral nehati ljubiti. Z ženskami je križ. Vem, imam dve doma. Morda pa bom ostal zakrknjen superman in ničesar me ne bo oviralo pri mojem plemenitem poslanstvu.

29.september
Končno! Lojzka je na srečolovu zadela kolo in veselo bezljala z njim po cesti. Kolo pa je bilo neko tajvansko in čez čas je veriga padla z zobnika. Konsekrenca (oh, kako rad imam to besedo): padla je po cesti, direktno pred avtobus. Kot superman sem bil seveda dovolj hiter, da sem ji rešil življenje. Ampak avtobus je povozil kolo. In ona, namesto da bi mi bila hvaležna, me je natulila zaradi kolesa. Sovražim ženske. želim si umreti. Lojzka, kako si mi lahko zadala tako rano v srce.

Dragi dnevnik, nekaj časa ne bom pisal vate. Ostati želim sam s svojo bolečino.