Zaslon se je obarval rdeče. Sledil je
besen krik in tresk. Miška, ki je še do pred nekaj trenutki rabila
za premikanje merka po ekranu, se je razletela v drobne koščke.
Pometel jih je z mize in iz predala vzel novo, jo priključil in
nadaljeval svojo strelsko eskapado, kot da se ni zgodilo nič. V ušesu mi je dvakrat kratko zapiskalo. Polprosojni zaslonček, ki
ga je imel pred desnim očesom, je izpisal znano ime.
"y0 s74ri!"
"OMG!! đesti fag!"
"P14zm4! M4m s7uffz!"
"S74ri!"
"Upn s3 hir, @ (afna) naw! B0
zm4nk41!"
"S4m pr0bi p4 73 z ruf4 sk3nsl4m!"
"N00b!1"
"fag"
Zgrabil je nahrbtnik z najnujnejšim in
se pognal na ulico, pri tem pa skoraj podrl ženico, ki je s cekarjem
zamahnila proti njemu in zatulila:
"Fuxx0r!!! OMG yo momma!"
Ni se zmenil za njeno kričanje, saj je
že švignil okoli vogala, ko je še vedno nemočno opletala s
cekarjem. Skočil je prek ograje in se mojstrsko ujel na najhitrejši
progi tekočega pločnika, ki je neumorno brzel z tridesetimi
kilometri na uro. Njegova bravura je povzročila nekaj klasičnega
negodovanja med ostalimi pešci, ki so morali prestopiti na
počasnejšo stezo, da so se izognili ponorelemu mladcu, vendar le
zaradi lepšega, kajti podobnih padalcev je bilo obilo, pa naj se je
policija trudila zagotoviti pravilno rabo, kolikor je le mogla. Ko je
tako potoval proti drugemu sektorju, je telefon znova zapiskal, a
tokrat serijo gitrih piskov. Presneto. Le kaj hoče mat spet od
njega?
"J3bach! M0y HDV+ j3 f00. H3lpn
plz!"
"St4r4, rajtkl33k n4 M3 B0x0r >
Pr0pz > M0dz > HDV pa 3n4bl IDMA."
"OMG!!!!!!1 u l33t!"
Raje je hitro prekinil, preden je
matorka padla v fazo histeričnega zahvaljevanja zaradi popolnoma
trivialne stvari in prestopil na počasnejši pas. Pred sabo je že
videl nizko stavbo, kjer se je dobival z ostalimi člani skupine, in
kjer ga je čakalo nekaj, kar so se trudili dobiti že kako leto.
Neposredna živčna povezava v omrežje. Človeški možgani kot
računalnik, ki dostopa do vseh podatkov v omrežju, ki lahko po mili
volji vdira v druge sisteme, in po njih počne karkoli - neopaženo!
Za napravice je dandanašnji vedelo le
malo ljudi, saj so bile odpadek preteklosti, zgolj poskus vizionarja,
da bi odpravil počasnost klasičnega vnosa in obdelave podatkov,
projekt, ki je že na samem začetku propadel zaradi nesramno visoke
cene, še bolj pa zaradi dejstva, da ga praktično nihče ni mogel
uporabljati, kajti temeljil je na skrajno zastareli sintaksi. Odkar
so izvedeli za napravo, je po omrežju iskal vse mogoče resurse, s
katerimi bi se mogel pripraviti na največjo nalogo, kar jih je bilo
kdajkoli pred njim. @e se je hotel pognati čez cesto, ko je poleg
njega predirljivo zabrlizgalo.
"Pwn3d!" se je zahehetal
policaj, in ga meril z robotskimi očmi. "j00 4zz R b3l0ng t0
us!"
Vdano se je zazrl vanj, da je plavec
mogel poskenirati njegovo oko in potihem preklinjal, ker bo njegov
račun spet obremenjen z nepotrebnimi krediti, potem pa je pomislil
na to, da bo verjetno kmalu lahko prekr[ek zelo preprosto izbrisal,
če je le plugin res tisto, kar naj bi bil. Počakal je, da je na
semaforju zasvetil zeleni "g0 g0 g0!" in se napotil prek
ceste. Vstopil je v zgradbo in se napotil po stopnicah v klet. ^etudi
bi si lahko izbrali katerokoli nadstropje, je druščina soglasno
izbrala kletne prostore, ki so se nekako skladali s pojmom podzemlja
- ne glede na to, da so bili še vedno pet metrov nad zemljo, ki je
mrtva in prežgana služila le še kot opora za močne temelje, ki so
celotno civilizacijo držali nad ubitim planetom. Sprejeli so ga
radostni klici. Celotna druščina je že bila zbrana.
"4$$ M4s74h!" "F4G!"
"Ub4r!"
Premeril jih je s pogledi in se
odločil, da je najbolje igrati vlogo neizmernega kulerja, zato si je
le nadel rahlo posmehljiv izraz in stopil proti mejnfrejmu. Na
mizici, kjer je počival še razbiti terminal, ki so ga ohranili
zgolj zaradi umetniške vrednosti (tako je vsaj zahtevala edina
ženska v skupini) je ležal izpis, majhen vrtalnik s počasnim
svedrom - in siva, obtolčena aluminijasta škatlica. Iz nje je
tekla žička, ki se je končala z nekaj centimetrov dolgo iglo.
Sedel je na stol in vzel v roke izpis.
Shema je kazala, kje je potrebno izvrtati luknjo v lobanjo; sploh je
ne bi potrebovali, kajti že pred pol leta si je na pravo točko dal
vtetovirati miniaturno vtičnico. Nagnil je glavo na stran in tako
pokazal, da je pripravljen. Segel je v žep in si v usta porinil
majhno tabletko. Vrtanje bi znalo biti boleče. Objemala ga je udobna
otrplost in komajda je čutil, da se je sveder dotaknil tetovirane
vtičnice. Tisto malo pozornosti, ki jo je še imel, je usmeril na
škatlico in poskušal razločiti simbol, ki je bil z nje skoraj
popolnoma zdrgnjen. Videti je bil kot sadež, ki ga je nekdo
odgriznil, pod njim pa je še uspel razbrali črke "..ppl.."
Njegovo glavo je napolnilo neznosno
škrtanje, ko je sveder začel strgati drobce kosti. Če bi zdajle
pritisnili samo malo preveč, bi verjetno pristal v veliki kocki
severno od mesta, kjer so pravili, da imajo kakih pet tisoč trupel,
ki jih ohranjajo pri življenju kot banko nadomestnih organov.
Škrtanje je ponehalo. Začutil je vročino termokavterja in vedel,
da je pripravljen. Segel je po žici in z iglo poiskal novo nastalo
luknjo. Za trenutek se je obotavljal, potem pa jo je odločno zarinil
v svoje možgane.
Občutek je bil popolnoma neopredeljiv.
Začutil je velikansko silo omrežja v katerega je padel, a ga je še
vedno ločevala nevidna pregrada. Pomislil je:
[c0nn3ct m3h]
Odgovor je prišel skorajda v istem
trenutku:
[? Syntax
error]
Arhaik, arhaik, le kako se zdaj ne more
spomniti priklopnih procedur? Poskusil je znova
[L0g1n]
[? Syntax
error]
[L0gin]
[? Syntax
error]
[Login]
[Welcome to
Apple Computer iLink. System is now initializing...]
[Detecting
Language Settings...]
[Preverjam
vstopno kodo...]
[Sistem
pripravljen za delo]
Uspelo mu je! Počasi je zatipal v
ocean informacij, ki se je odpiral pred njim in hkrati izgubljal
občutek za to, kako izgublja tok naravnega govora, kako se napravica
vse hitreje odziva in ne javlja več napak. Zadevo morajo preizkusiti
tudi drugi! Počasi se je vrnil na izhodišče in se spet zavedel
prostora okoli sebe. Potegnil je iglo iz glave in se zmagoslavno ozrl
po navzočih:
"Fantje, postali smo nova elita!
Nihče nam ne bo enak, s tole škatlico lahko počnemo stvari, ki si
jih ne morete predstavljati niti v sanjah!"
Še vedno je govoril, ko je opazil
začudene poglede druščine.
"Ne zijajte kot bebci! Ali sploh
razumete, kaj vam pravim? Z iLinkom smo zmagali!"
V odgovor je prejel le bebljanje:
"OMG, h3 haxx0r3d!"
"f00!!!!1"
"WTF??"
Zgrabili so ga, in nekdo mu je na silo
porinil v usta prašek z močnim pomirilom. Hotel jim je povedati, da
delajo veliko napako, a ni imel več moči. Lahko je le še z grozo
opazoval, kako je nekdo pobral iLink in ga z vsa močjo vrgel ob
steno. Potem ni videl ničesar več. Preden je popolnoma izgubil
zavest, je še slišal nerazumljiv stavek:
"WTF! B0rk3d POS!" in
pomislil, le kaj pofukano pomeni WTF.
+++++++++++
Op. avtorja: Ta zgodba je nastala nekako pet let pred filmom Idiocracy.
Ni komentarjev:
Objavite komentar