En pesnik ga pije
na dan poezije.
Ko gre mim polcije
se nanjo poščije.
Polcaje kar zvije
ravnanje te svije.
Ga s pendrekom zbije
- ne eden, kar trije!
Od strašne morije
vsega kri oblije.
Ko sonce posije
ni več poezije.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar