"Torej, tu smo," je dejal Bark. "Jutri gremo nad zmaja."
Njegove besede niso zvenele kot predlog. Bolj kot dejstvo. To seveda ni težko, če si dvometrski barbar, katerega mišice so tako nabite, da imaš občutek, da bo koža nad njimi vsak čas počila. Druščina se je začela nemirno presedati. Tintilin, pevec po poklicu je zgrabil za lutnjo in zabrenkal:
"Oh, jutri gremo naaad zmaaajaaaa..."
"Drži kljun!" je bevsknil Bark.
Tintilin je užaljeno pogledal barbara, medtem pa se je oglasil sloki možakar v rjavi tuniki, za katerega bi še slepa starka ugotovila, da je izurjen izvidnik. To je med drugim pričal tudi smešno majhen samostrel, za katerega pa so vsi vedeli, da je z njim moč zadeti veverico med oči na petdeset metrov. Kako? Skupaj s še dvema tovarišicama se je pekla nad ognjem.
"Že prav, že prav, Bark, ampak, ali imamo kakšen načrt?"
Bark ga je pogledal zviška: "Načrt? Seveda! Jaz imam vedno načrt. Tak, ki me še nikoli ni pustil na cedilu! Tuleč privihramo v jamo, besno sekamo z meči in ko znaj zajame sapo, da nas s svojim plamenom upepeli, mu jaz zarinem svoje rezilo globoko v drobovje, da se sesede kot preboden svinjski mehur! Kaj praviš na ta načrt, Vilmar?"
"Iiiiiiin... nimamooooo načrtaaaaa..."
"Drži kljun, Tintilin!!" sta zdaj zatulila tako Bark kot Vilmar, ki je v isti sapi nadaljeval:
"Osebno mislim, da bi bilo bolje, če ga napademo tik pred zoro. Zmaji so občutljivi na jutranji in večerni mrč, ker se njihove oči ne prilagodijo dovolj hitro novim razmeram. Podnevi vidijo odlično, ponoči pa fantastično. Zdajle smo pravi trenutek že zamudili, zahvaljujoč našima dvema gospema." Pomignil je proti srednje čedni dečvi, ki ga je prestrelila s pogledom, in kupčku nesreče, ki bi ga lahko z veliko mero dobrohotnosti opisali kot suhljatega coprnika v raztrgani halji. Ta je stisnil svoje drobne peščice in skočil pokonci:
"Ti bom že dal gospo! Misliš, da nisem pravi dedec, če ne nosim hlač in nimam pol tone mesa na kosteh," ob tem je zamahnil proti Barku, "in, in, ne vlačim s sabo za zvrhan voz železja in... in... in kdo je opravil z vsemi pastmi v tisti trdnjavi! In moje ognjene krogle, kolikokrat so vama rešile rit?!?"
"Mnja, moja usnjena prepasica je še vedno ožgana na riti," je tiho, a ne dovolj tiho pripomnil Bark. A coprnik se ni dal motiti.
"..in ustavljanje časa, in.. in..."
"Nova prepasica me bo stala lep denar."
"Daj, pomiri se, Fartar, nihče ti ne očita ničesar, se je zdaj oglasila ranarica.
"...In z ognjem mu je spražil r..."
"Drži kljun, Tintilin!!!" sta tokrat v en glas zarjovela Fartar in Bark.
"Fantje, fantje, to ne gre nikamor," je dejala Tyra. "Dajmo, no, dogovorimo se. Takle zmaj ni mačji kašelj. To, kar je predlagal Bark, je sicer tipična barbarska taktika, a ravno zato popolnoma neumna in zagotovo pogubna..."
'Ja, za zmaja," je navgel Bark. Tyra se ni dala motiti.
"Videla sem že preveč pečenih junakov, ki jim ne pomaga nobeno moje znanje. Mrtvih pač ne morem oživljati, in najbližje svetišče je tri dni hoda od tod. Poleg tega zmajev ogenj pusti trajne posledice. Bark, če te zakuri, boš hodil okoli podoben golemu. Torej, potrebujemo načrt."
"Pa hitro," je navrgel Fartar. "S Tyro morava pričeti meditirati, drugače jutri ne bova za nobeno rabo. Edino, kar še lahko pričaram je kaka švohotna strela."
Vilmar je vprašal: "In na kaj lahko računamo od vaju? Ustavljanje časa bi bilo odlično. Ali pa imata morda kako posebno, protizmajsko čarovnijo?"
"Nak, ne pride v poštev. Magično polje okoli zmajev je tako močno, da živijo v lastnem času. Edino, kar mi pride na pamet so ognjevarni ščiti, a zdržijo le en izbruh, največ dva. Bojim se, da se bomo morali zanesti na vajino surovo moč. Pravzaprav Barkovo."
"Jasno, saj to sem predlagal že od vsega začetka," je zadovoljno dejal Bark, pomenljivo pogledal proti Tyri in potelovadil s svojimi mesenimi gmotami. Tyra je njegovo namigovanje namenoma prezrla in nadaljevala:
"Ti, Vilmar nam lahko daš še eno prednost. Vendar boš moral biti skrajno hiter, če lahko s samostrelom zadeneš zmaja v usta, tik preden bruhne ogenj... Ampak zadeti boš moral natančno. na koncu mehkega neba ima majhen organček, ki z iskro vžge pline. Če boš zadel v njegovo neposredno bližino, ognja ne bo. Sama pa imam čarovnijo proti zastrupitvi z njegovo smrdljivo sapo."
"Naaaaas že ne bo ugonobil smraaaa-"
Še preden je kdo uspel zavpiti na Tintilina, mu je Tyra z veščo roko pripeljala eno okoli ušes, in nežno dejala: "Tiho, Tintilin."
"Torej," je povzel Vilmar "preden gremo v jamo, nama Fartar načara ščite. Potem pošljemo naprej Tintilina, ki bo zagotovo zbudil zmaja..."
medtem, ko je govoril, je zgrabil nesrečnega pevca, ki se je hotel odplaziti stran, za nogo.
"..,nakar sem na vrsti jaz. Ko zmaj odpre gobec, mu pošljem strelico, kar je znak za Barka, da opravi svoj del s tuljenjem in sekljanjem. Ti, Tyra, Zdraviš Barka. Kaj pa ti, Fartar?"
"No ja, še vedno lahko napravim nekaj lažnih Barkov, iluzij, da zmedem kuščarja. Mnja, mislim da bo to..."
Prekinil ga je glasen smeh in lomastenje. Vsi so skočili pokonci....
In zagledali drugo druščino, ki je ravnokar privlekla iz jame zmajevo glavo. Pet barbarov je zmagoslavno stalo ob plenu, medtem ko si je šesti član odprave dajal opravka s platnom in barvami, ter risal, kolikor hitro se je dalo, dokler je njegova palica še oddajala jarko svetlobo.
"Ampak... Kako?" je zinil Bark
Eden od barbarov se je zarežal:
"Preprosto. Naš coprnik nam je povedal, da zjutraj in zvečer zmaji slabo vidijo, pa smo tuleč stekli v jamo, sekali z meči, in ko je zmaj zajel sapo, sem mu porinil svoje rezilo globoko v drobovje. In zdaj poziramo za zgodovino!"
Druščina se je poklapano posedla nazaj. Čez čas je Tyra dejala:
"Mislim, da imajo tam čez hribe, V Tritonu težave s hidro. Saj hidra je pravzaprav tudi zmaj. In še nove glave mu rastejo." A v besedah ni bilo tistega pravega žara.
Tintilin je spet prijel za lutnjo, in tokrat ni nihče zatulil nanj. Pa tudi sam je bil dovolj pameten, da je brez nepotrebnih besed zaigral nežno uspavanko. In kmalu je bila tam samo še noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar