Na prelomu tisočletja sem na CeBitu gledal predstavitev, kjer je stric z dlančnikom kazal, kako bomo v prihodnosti vse počeli enostavno in kar na cesti, ker bo naenkrat vse povezano in sodelovalo med sabo. Danes je to izvedljivo. Kako pa deluje, kadar sploh, je povsem druga zgodba.
Danes strašimo naokoli s pametnimi telefoni, ki so čudovite naprave. Poskrbijo, da se ne izgubimo, delajo lepe slike in jih sproti nalagajo na družabna omrežja, poskrbijo za igro, če nam je dolgčas in dostop do spleta, če potrebujemo kakršnokoli informacijo. Povsem samozadostne naprave, ni kaj. Imajo pa eno zoprno lastnost. Večinoma si želimo stvari ogledovati in obdelovati na večjem zaslonu, kar pomeni, da mora žepni gizmo sodelovati še s kako drugo napravo. Tablico, osebnim računalnikom, in, zakaj pa ne, pametnim televizorjem ali škatlico, ki opravlja podatkovne funkcije namesto njega. In tu nastane problem.
Applovci me zdajle gledajo čukasto, kajti v njihovem ekosistemu vse deluje brez težav. Baje. 'It just works,' je eden njihovih najmočnejših prodajnih sloganov. Da maci, iphone, ipad in appleTV sodelujejo brezšivno, bi človek tudi pričakoval. Navsezadnje prihajajo iz iste hiše, ki za povrh promovira tovrstno deljenje kot del digitalnega življenja. Ne bi se mogel bolj strinjati. A svet ni zgolj jabolčni sadovnjak. In preostanek prebivalstva, ki bi si celovito izkušnjo rad sestavil iz drugačnih komponent, je dostikrat postavljen na trnovo pot.
Da se razumemo, ni samo Apple tak. Podobno rešitev spravlja skupaj Sony z xperiami, playstationom in pametnimi braviami, na isto cilja Microsoft s svojimi mobilniki, Okni in xboxom, in enake stvari zdaj vidimo pri Amazonu in Googlu. Krasno. Servisi rastejo kot gobe po dežju, in vsak te hoče zvabiti v svoje okrilje. A kot človek stare šole sem do paketne ponudbe bil vedno nezaupljiv. Redki so namreč primeri, ko ti ne bi hoteli podtakniti vsaj enega gnilega jajca. Ali česa povsem nepotrebnega. Navsezadnje pa ti tudi omeji izbiro. Zakaj se odločati med različnimi paketi? Zakaj ne bi mogli med sabo prav tako lepo sodelovati iphone, PS3 in Okna? In to so samo trije ključni kosi hardvera. Kje pa so še ostali? Predvajalniki videa, digitalne kamere in ostale namenske naprave?
No, načini za interoperabilnost obstajajo. Tu je namreč zveza Digital Living Network Alliance, ki skrbi za smernice po katerih naj bi digitalne naprave komunicirale med sabo. Že leta 2003 so namreč nekateri pametni možje ugotovili, da tovrstno sodelovanje produktom prinaša dodano vrednost – tako potrošniku, ki ni več priklenjen na enega samega proizvajalca, kot tudi slednjim, saj na ta račun prodajo več robe. Podobno nalogo opravlja tudi forum Universal Plug and Play. Ideja je res krasna. Kaj pa praksa?
Žal ni vse tako rožnato. Naprav, ki se kitijo s certifikati DLNA, UPnP in podobnimi, mrgoli. Imam telefon, ki z lahkoto dostopa do mojih omrežnih diskov, imam večpredstavni predvajalnik, ki počne isto in je odpravil romanje od računalnika do dnevne sobe s ključkom USB, sicer ne najbolj pametni TV, ki pa vseeno zna še kaj drugega kot menjati kanale... Zadeve delujejo, do trenutka, ko se odločijo ne delovati. Predvajalnik naenkrat prek medijskega strežnika v Oknih ne najde najnovejše nadaljevanke, jo pa vidi, če se povežem prek protokola SMB (ampak za en računalnik od treh iz neznanega razloga zahteva geslo). Slike s telefona lahko na TV gledam samo prek modrozobe povezave. Za tiskanje jih moram še vedno naložiti na računalnik, ker PictBridge in Android nista prijatelja.
Najhuje pri vsem tem je, da se mi tovrstno početje zdi povsem normalno. Skozi vsa leta, odkar se ukvarjam z računalniki in z njimi povezanimi napravami, sem bil izšolan, da nikoli ni enostavno, ampak je treba vedno iskati obvoze, pretvarjati formate, popravljati in nasploh zapraviti kup časa, da opraviš želeno. Obenem pa je tehnologija prodrla že tako daleč v življenje povprečneža, da postaja ta nezdružljivost resen problem. Večkrat sem se že zalotil, da sem prijatelju po telefonu raje rekel, kako se nekaj ne da storiti, kot pa da bi ga dve uri vodil skozi vse postopke, nazadnje pa z rezultatom ne bi bil zadovoljen.
In to je narobe. Standard Plug and Play, prvi znanilec, kašne bi morale biti stvari v prihodnosti, smo dobili že z Windows 98. Skoraj petnajst let kasneje, vsaj s stališča taistega povprečneža nismo napredovali kaj dosti. Ponudili smo mu digitalni paradiž, ki pa se na vsakem koraku pred njegovimi očmi spreminja v pekel zaradi njemu povsem nelogičnih omejitev. Smo prišli do strašljive doline (uncanny valley), ko nas motijo že podrobnosti? Ali pa, kot je v naši naravi, zgolj pričakujemo preveč?
Danes je v DLNA včlanjenih 245 podjetij, in njihov seznam se bere kot Kdo je kdo v informacijski industriji, z eno izjemo – Applom. Oni ne potrebujejo sodelovanja, pri njih vse deluje, mar ne? Oprostite mi sarkazem, kajti jasno je, da tudi jabolčne sanje kdaj pristanejo na trdih tleh. Kot tudi to, da je lažje odpravljati napake v sistemu, nad katerim imaš popoln nadzor. A četudi se lahko drugi proizvajalci od Appla naučijo marsikaj, vemo, da zaprti vrtički, še posebej pa vojne med njimi, ki jih podžigajo ekskluzivne vsebine, niso nikakršna rešitev. Tako se rojevajo monopoli. In tako smo potrošniki na izgubi. Koliko let še?
Aleksander Hropot, digitalni kozjerejec
Objavljeno v reviji Monitor, 12/2011
torek, 5. februar 2013
Hannibalova kuharica
"A census taker once tried to test me...
I ate his liver with some fava beans
and a nice chianti."
- dr. Hannibal Lecter
Nerazumljivo je, da ljudje zapravljajo enega najboljših virov prehrane, njih same. Dejstvo je, da ima človeško meso za ljudi visoko biološko vrednost. Ni ga težko pripravljati, saj zanj veljajo vsi standardni recepti, od golaža do slastnih zrezkov. Vendar je ta opcija ne samo zanemarjana, ampak celo prepovedana. Res škoda. V upanju, da se bodo stvari obrnile na bolje, vas želim podučiti, kako ravnati s človeškim mesom.
Najprej pomnite, da ljudje nismo vzgojeni v kontroliranih razmerah, tako kot redimo druge živali za prehrano. Poleg tega imamo ogromno razvad, ki kakovosti mesa bolj škodijo, kot ne. Tretji problem pa je starost primernih osebkov. Ta je najbolj odvisna od okusa uživalca, moram pa omeniti, da je starejše zdravo meso dosti težje dobiti. Hja, civilizacija dela svoje.
Zavedati se morate, da so navadne živali, ki jih uporabljamo za prehrano, stare od dva meseca (piščanci) pa do leta in pol (govedo). Splošno pravilo, ki velja: za prehrano je najbolje uporabljati osebke ženskega spola stare od sedemnajst od petindvajset let. Tako imamo popolnoma razvit primerek z najboljšim klavnim izkoristkom, ki pa hkrati ni prestar, zato je meso še vedno dovolj mehko in ga ni potrebno marinirati. Meso primerkov moškega spola je potrebno vedno marinirati, razen v primeru juvenilov. Ravno tako si velja zapomniti, da presuhi in predebeli primerki niso primerni za te namene, saj je njihov klavni izkoristek preslab. Le-ta je pri ljudeh že tako nizek, saj njihova konstitucija pogojuje predvsem dolge in kitaste mišice, malokje pa najdemo na kupu veliko mesa. So pa človeške maščobe idealen in hiter vir energije za težke fizične delavce, boljši celo od redbullov in podobne navlake.
Izogibajte se tudi atletom, predvsem šprinterjem, boksarjem in bodybuilderjem. Njihova muskulatura, pa kakor so gmote mesa videti vabljive, je pretrdo in uporabno samo za kuhanje; a tudi v tem primeru boste meso morali kuhati tako dolgo, da vas lahko kdo pri početju zaloti. V primeru bilderjev pa boste v svoje telo vnesli nepotrebno in škodljivo količino hormonov in nedovoljenih poživil, ki vam lahko pustijo trajne posledice. Juvenili, kot sem že omenil, so primerni za peko na ražnju ali v pečici in ponavadi pečemo cele ali polovičke. Odrasle ponavadi razkosamo in uporabljamo dele.
Če nimate izkušenj, kako predelati primerek v primerne kose za kuho ali peko, sledite tem splošnim navodilom. Vsak ima sicer svoje preference, nekdo pusti večji košček mesa na plečetu, drug raje obira slastna rebrca, spet tretji pa prisega samo in le na zrezek; mi se bomo omejili na standardno proceduro, vi pa boste skozi prakso ugotovili, kaj je za vas najbolj primerno.
Prva stvar, na katero morate paziti je, da primerek dobro izkrvavi. Drugače je meso temno in trdo. V podrobnosti se ne želim spuščati, saj lahko kdo vzame ta zapis preveč napadalno. Morda le pripomba: pred zakolom vsaj 48 ur primerka ne hranite, dajajte pa mu piti veliko vode. Tako se bo organizem očistil in ne boste imeli težav s packarijo. Če se vrnemo k izkrvavitvi: najlažje dosežemo popolno izkrvavitev tako, da primerek obesimo za noge s kavlji. Nasploh na visečem lažje izvajamo ostale manipulacije, ki so v ležečem položaju na mizi težke, malone nemogoče. Zdaj lahko po želji meso izkožite ali ne. Priporočam vam slednje, saj je lažje izkožiti manjše kose pred peko ali kuho, ali pa jih nakrišpati, da dobimo hrustljave ocvirke. V tem primeru moramo seveda primerek dobro obriti. Priporočam brivnik, ne gorilnika, ki je popularen pri svinjah.
Sledi evisceracija. Tudi tu se pokaže prednost žensk, saj nam spolni organi niso v napoto. Preprosto od pubisa pa do žličke napravimo podolžen rez. Pri tem moramo paziti, da po pomoti ne prerežemo črevesja, kar najlaže dosežemo tako, da v zarezo vstavimo dva prsta, s katerima odmikamo črevesje, ko nadaljujemo rez. Zaradi lažjega dela postavimo kavlja, na katerih visi primerek, daleč vsaksebi. Zdaj moramo sprostiti anus. Najprej prežagamo medenično kost, najprej z notranje strani sprostimo vezi okoli rektuma, potem pa krožno zarečemo okoli analne odprtine in primarnih spolnih organov, ki jih odstranimo skupaj s prebavili.
Zdaj lahko brez težav odstranimo kompletno črevesje z želodcem vred. Pri tem pazimo, da ne umažemo jeter, ki so prava gurmanska poslastica. Ponavadi jih pripravljamo s čebulo ali v omaki. Prednost jeter je tudi v tem, da so ponavadi prva stvar, ki je pripravljena za jed, zato so jih mesarji do grla siti. Potem prežagamo prsnico. Nekateri zdaj odstranijo glavo, drugi jo na koncu prežagajo skupaj s telesom. Za začetnike je primerneje, da glavo odstranijo takoj, namreč edini užitni del glave so možgani, ki jih je dovolj za večerjo za šest oseb. Jezika je premalo, da bi bil uporaben nje drugje kot v žolci. Torej, prežagajte prsnico in odstranite pljuča in srce. Srce lahko prodate lokalnemu satanistu ali pripravite v omaki, pljuča pa zavrzite, saj so jih dosežki civilizacije grdo načeli.
Tako, pripravljeni ste za razpolovitev. Možnosti sta dve. Začetniki raje uporabite žago in žagajte točno po sredini hrbtenice. Strokovnjaki lahko poskusite s sekiro ali s klinom, ki ga vložite v hrbtenični kanal.
Polovičko razdelamo na manjše kose, najprej na četrtinke s tako imenovanim milanskim rezom, ki ga izvedemo med zadnjim pljučnim in prvim ledvenim vretencem. Nezikušeni lahko tam hrbtenico kar prežagate, pravi frajer bo to postoril zgolj z nožem. Dlani in stopala zavržemo, če smo izbirčni, lahko isto naredimo s podlahtjo. Pleče v nasprotju z drugimi živalmi nima dosti mesa, poleg tega je vezano na torzo s kostjo in lahko povzroči težave. Zato moramo pričeti pri ključnici in napravimo polkrožen rez, da pridemo za pleče. Ponavadi ločimo meso od kosti (ki jih porabimo za juho), meso pa zmeljemo za hamburgerje/lovsko pečenko/klobase. Nadlaht in meča dokaj preprosto ločimo od plečke oziroma kolena in odstranimo kosti. Oba dela sta primerna za golaž.
Najslastnejši del je stegno. Tega lahko uporabimo za zrezke ali za pečenko, Prav na raznovrstne načine. Ne priporočam tatarskega bifteka, saj je meso preveč vodeno, hkrati pa z velikim številom začimb uničimo prvotni okus. Rebrca razžagamo z žago na dolge trakove in jih prekadimo. Seveda za to potrebujete komoro.
Tako razkosan osebek je mogoče skladiščiti v zamrzovalniku do šest mesecev, seveda pa nas nič ne ovira, da ne bi mesa uživali svežega. Pa dober tek!
"I do wish we could chat longer, but I'm having an old friend for dinner."
- dr. Hannibal Lecter
I ate his liver with some fava beans
and a nice chianti."
- dr. Hannibal Lecter
Nerazumljivo je, da ljudje zapravljajo enega najboljših virov prehrane, njih same. Dejstvo je, da ima človeško meso za ljudi visoko biološko vrednost. Ni ga težko pripravljati, saj zanj veljajo vsi standardni recepti, od golaža do slastnih zrezkov. Vendar je ta opcija ne samo zanemarjana, ampak celo prepovedana. Res škoda. V upanju, da se bodo stvari obrnile na bolje, vas želim podučiti, kako ravnati s človeškim mesom.
Najprej pomnite, da ljudje nismo vzgojeni v kontroliranih razmerah, tako kot redimo druge živali za prehrano. Poleg tega imamo ogromno razvad, ki kakovosti mesa bolj škodijo, kot ne. Tretji problem pa je starost primernih osebkov. Ta je najbolj odvisna od okusa uživalca, moram pa omeniti, da je starejše zdravo meso dosti težje dobiti. Hja, civilizacija dela svoje.
Zavedati se morate, da so navadne živali, ki jih uporabljamo za prehrano, stare od dva meseca (piščanci) pa do leta in pol (govedo). Splošno pravilo, ki velja: za prehrano je najbolje uporabljati osebke ženskega spola stare od sedemnajst od petindvajset let. Tako imamo popolnoma razvit primerek z najboljšim klavnim izkoristkom, ki pa hkrati ni prestar, zato je meso še vedno dovolj mehko in ga ni potrebno marinirati. Meso primerkov moškega spola je potrebno vedno marinirati, razen v primeru juvenilov. Ravno tako si velja zapomniti, da presuhi in predebeli primerki niso primerni za te namene, saj je njihov klavni izkoristek preslab. Le-ta je pri ljudeh že tako nizek, saj njihova konstitucija pogojuje predvsem dolge in kitaste mišice, malokje pa najdemo na kupu veliko mesa. So pa človeške maščobe idealen in hiter vir energije za težke fizične delavce, boljši celo od redbullov in podobne navlake.
Izogibajte se tudi atletom, predvsem šprinterjem, boksarjem in bodybuilderjem. Njihova muskulatura, pa kakor so gmote mesa videti vabljive, je pretrdo in uporabno samo za kuhanje; a tudi v tem primeru boste meso morali kuhati tako dolgo, da vas lahko kdo pri početju zaloti. V primeru bilderjev pa boste v svoje telo vnesli nepotrebno in škodljivo količino hormonov in nedovoljenih poživil, ki vam lahko pustijo trajne posledice. Juvenili, kot sem že omenil, so primerni za peko na ražnju ali v pečici in ponavadi pečemo cele ali polovičke. Odrasle ponavadi razkosamo in uporabljamo dele.
Če nimate izkušenj, kako predelati primerek v primerne kose za kuho ali peko, sledite tem splošnim navodilom. Vsak ima sicer svoje preference, nekdo pusti večji košček mesa na plečetu, drug raje obira slastna rebrca, spet tretji pa prisega samo in le na zrezek; mi se bomo omejili na standardno proceduro, vi pa boste skozi prakso ugotovili, kaj je za vas najbolj primerno.
Prva stvar, na katero morate paziti je, da primerek dobro izkrvavi. Drugače je meso temno in trdo. V podrobnosti se ne želim spuščati, saj lahko kdo vzame ta zapis preveč napadalno. Morda le pripomba: pred zakolom vsaj 48 ur primerka ne hranite, dajajte pa mu piti veliko vode. Tako se bo organizem očistil in ne boste imeli težav s packarijo. Če se vrnemo k izkrvavitvi: najlažje dosežemo popolno izkrvavitev tako, da primerek obesimo za noge s kavlji. Nasploh na visečem lažje izvajamo ostale manipulacije, ki so v ležečem položaju na mizi težke, malone nemogoče. Zdaj lahko po želji meso izkožite ali ne. Priporočam vam slednje, saj je lažje izkožiti manjše kose pred peko ali kuho, ali pa jih nakrišpati, da dobimo hrustljave ocvirke. V tem primeru moramo seveda primerek dobro obriti. Priporočam brivnik, ne gorilnika, ki je popularen pri svinjah.
Sledi evisceracija. Tudi tu se pokaže prednost žensk, saj nam spolni organi niso v napoto. Preprosto od pubisa pa do žličke napravimo podolžen rez. Pri tem moramo paziti, da po pomoti ne prerežemo črevesja, kar najlaže dosežemo tako, da v zarezo vstavimo dva prsta, s katerima odmikamo črevesje, ko nadaljujemo rez. Zaradi lažjega dela postavimo kavlja, na katerih visi primerek, daleč vsaksebi. Zdaj moramo sprostiti anus. Najprej prežagamo medenično kost, najprej z notranje strani sprostimo vezi okoli rektuma, potem pa krožno zarečemo okoli analne odprtine in primarnih spolnih organov, ki jih odstranimo skupaj s prebavili.
Zdaj lahko brez težav odstranimo kompletno črevesje z želodcem vred. Pri tem pazimo, da ne umažemo jeter, ki so prava gurmanska poslastica. Ponavadi jih pripravljamo s čebulo ali v omaki. Prednost jeter je tudi v tem, da so ponavadi prva stvar, ki je pripravljena za jed, zato so jih mesarji do grla siti. Potem prežagamo prsnico. Nekateri zdaj odstranijo glavo, drugi jo na koncu prežagajo skupaj s telesom. Za začetnike je primerneje, da glavo odstranijo takoj, namreč edini užitni del glave so možgani, ki jih je dovolj za večerjo za šest oseb. Jezika je premalo, da bi bil uporaben nje drugje kot v žolci. Torej, prežagajte prsnico in odstranite pljuča in srce. Srce lahko prodate lokalnemu satanistu ali pripravite v omaki, pljuča pa zavrzite, saj so jih dosežki civilizacije grdo načeli.
Tako, pripravljeni ste za razpolovitev. Možnosti sta dve. Začetniki raje uporabite žago in žagajte točno po sredini hrbtenice. Strokovnjaki lahko poskusite s sekiro ali s klinom, ki ga vložite v hrbtenični kanal.
Polovičko razdelamo na manjše kose, najprej na četrtinke s tako imenovanim milanskim rezom, ki ga izvedemo med zadnjim pljučnim in prvim ledvenim vretencem. Nezikušeni lahko tam hrbtenico kar prežagate, pravi frajer bo to postoril zgolj z nožem. Dlani in stopala zavržemo, če smo izbirčni, lahko isto naredimo s podlahtjo. Pleče v nasprotju z drugimi živalmi nima dosti mesa, poleg tega je vezano na torzo s kostjo in lahko povzroči težave. Zato moramo pričeti pri ključnici in napravimo polkrožen rez, da pridemo za pleče. Ponavadi ločimo meso od kosti (ki jih porabimo za juho), meso pa zmeljemo za hamburgerje/lovsko pečenko/klobase. Nadlaht in meča dokaj preprosto ločimo od plečke oziroma kolena in odstranimo kosti. Oba dela sta primerna za golaž.
Najslastnejši del je stegno. Tega lahko uporabimo za zrezke ali za pečenko, Prav na raznovrstne načine. Ne priporočam tatarskega bifteka, saj je meso preveč vodeno, hkrati pa z velikim številom začimb uničimo prvotni okus. Rebrca razžagamo z žago na dolge trakove in jih prekadimo. Seveda za to potrebujete komoro.
Tako razkosan osebek je mogoče skladiščiti v zamrzovalniku do šest mesecev, seveda pa nas nič ne ovira, da ne bi mesa uživali svežega. Pa dober tek!
"I do wish we could chat longer, but I'm having an old friend for dinner."
- dr. Hannibal Lecter
To je samo klinicna smrt
Mnja.
Blog sem ustvaril, ker sem pisal o tem in moral rec pac preizkusiti. po treh letih pa sem ugotovil, da je kar malo tecno puscati zadeve vsaksebi, se posebej, ce bi lahko goraj objavljal objavljene ali neobjavljrene zapise, ki bi jih kdo hotel prebrati znova pa ne najde casnika.
Prav tako bi bilo pametno v spletni arhiv pospraviti vec kot 100 storij, ki se valjajo po disku, pa bi znale biti komu v navdih ali kratkocasje, ce jih lenoba ze ne spravim v knjigo.
poleg tega je blogger zdajdirekt naveyan na G+, kamor je fino poriniti kaj vsebine, pa se malo so me premamili z reklamo za svoje reklame. Te sicer se ne delujejo in verjetno s enekaj casa ne bojo, docim vsebina BO.
Ce vam bo kak prispevek vsec, se torej ne bom branil kakega sponzorskega klika. Seveda pa k njemu ne mislim pozivati, saj je to v nasprotju s pravili sodelovanja.
Toliko zaenkrat.
Blog sem ustvaril, ker sem pisal o tem in moral rec pac preizkusiti. po treh letih pa sem ugotovil, da je kar malo tecno puscati zadeve vsaksebi, se posebej, ce bi lahko goraj objavljal objavljene ali neobjavljrene zapise, ki bi jih kdo hotel prebrati znova pa ne najde casnika.
Prav tako bi bilo pametno v spletni arhiv pospraviti vec kot 100 storij, ki se valjajo po disku, pa bi znale biti komu v navdih ali kratkocasje, ce jih lenoba ze ne spravim v knjigo.
poleg tega je blogger zdajdirekt naveyan na G+, kamor je fino poriniti kaj vsebine, pa se malo so me premamili z reklamo za svoje reklame. Te sicer se ne delujejo in verjetno s enekaj casa ne bojo, docim vsebina BO.
Ce vam bo kak prispevek vsec, se torej ne bom branil kakega sponzorskega klika. Seveda pa k njemu ne mislim pozivati, saj je to v nasprotju s pravili sodelovanja.
Toliko zaenkrat.
sreda, 10. marec 2010
Goljufi strasijo po Facebooku
Zadnje case dobivam vse prevec povabil tipa "Postani obozevalec in dobil bos eno kul in drago elektronsko napravo" in ob njih zavijam z ocmi. Pa ne zato, ker je prevara tako ocitna. Bolj me boli, da kup mojih kolegov in znancev tako lahkoverno nasede prazni obljubi. In ce sem se smejal, ko sem slisal, kako so nase politicne glavce izgubljale velike denarje v nigerijskih prevarah, me je sele zdaj zadelo, kako perec problem je to ocitno pri nas. saj veste, nigerijci so operirali prek elektronske poste in to je vendarle zasebna komunikacija, tako da vecina osramocenih kretenov pac nikoli ni prisla pred oci javnosti.
Zato pa zdaj vidim stotine mojih znancev, ki z veseljem klikajo na goljufive povezave in besno vabijo vse svoje znance, anj se pridruzijo nategovanju. Ob tem pa sploh ne preberejo drobnega tiska, v katerem jasno pise, da so se narocili na storitev, ki jih bo stala tam od treh pa do deset evrov. MESECNO. Samo zato, ker jim je nekdo obljubil da MORDA dobijo iphone. In to je taisti folk, ki je nedolgo nazaj penil po forumih, kaksen nateg je srcna linija na kanalu A. Pa so slednji proti speltnim nategovalcem cisti kot solza.
Ce se nekaj slisi predobro, da bi bilo res...
Sem najprej hotel objaviti povezave do takih goljufivih strani, ampak jih raje ne bom. Kaj pa vem, morda bi pa koga, ki tole bere, celo premamilo. :(
Zato pa zdaj vidim stotine mojih znancev, ki z veseljem klikajo na goljufive povezave in besno vabijo vse svoje znance, anj se pridruzijo nategovanju. Ob tem pa sploh ne preberejo drobnega tiska, v katerem jasno pise, da so se narocili na storitev, ki jih bo stala tam od treh pa do deset evrov. MESECNO. Samo zato, ker jim je nekdo obljubil da MORDA dobijo iphone. In to je taisti folk, ki je nedolgo nazaj penil po forumih, kaksen nateg je srcna linija na kanalu A. Pa so slednji proti speltnim nategovalcem cisti kot solza.
Ce se nekaj slisi predobro, da bi bilo res...
Sem najprej hotel objaviti povezave do takih goljufivih strani, ampak jih raje ne bom. Kaj pa vem, morda bi pa koga, ki tole bere, celo premamilo. :(
petek, 5. marec 2010
Nova kraljica kricanja?
Resno,odkod smrklja dobi tak glas? ko gledam Ameriski idol, se vedno zabavam ob tem, kako mulcad vedno poskusa stlacit v komad t.i "idol note", torej vlecenje enega visokega tona, s katerim kao spektakularno zakljucijo komad, ampak tole, kar lahko vidite spodaj, je pa ton za razbijanje vsega steklenega v krogu 100m. policaji ga po mojem ze samplajo za sonicni kanon.
Aja, morda ni razvidno iz konteksta: Osebi Aleksander Hropot je vsec.
Aja, morda ni razvidno iz konteksta: Osebi Aleksander Hropot je vsec.
Naročite se na:
Objave (Atom)
