Verjetno vsi veste, da
je bil Alfred Nobel švedski stric, ki je obogatel s proizvodnjo
dinamita. Prav tako pa tudi veste, da je bil dinamit napravljen za
potrebe rudarjev, ker se je pri delu z nitroglicerinom preprosto
dogajalo preveč nesreč. No, Alfred je na lastne oči videl, kako je
njegov ljubljeni izdelek bil zlorabljen v vojaške namene. Zato se je
prefrigano odločil, da bo kup denarja, ki mu ga je prineslo
najnovejše morilno sredstvo naložil v sklad, ki bi vsako leto
podelil nagrado posameznikom, ki so preteklem letu najbolj prispevali
k blaginji človeštva.
Če citiram njegovo
oporoko: „Nagrada bo razdeljena na pet enakih delov, ki se naj
razdelijo takole: en del osebi, ki bo napravila najpomembnejše
odkritje ali iznajdbo na področju fizike; en del osebi, ki bo
iznašla ali izboljšala pomemben kemični proces; en del osebi, ki
bo zaslužna za pomembno odkritje na področju medicine ali
fiziologije; en del osebi, ki bo izdala najbolj vrhunsko literarno
delo; in en del osebi, ki bo naredila največ ali najboljše delo na
področju bratstva med narodi, ukinitve ali zmanjšanja vojske in
organiziranju ali vodenju mirovnih procesov.“ Seveda to ni bilo
niti najmanj všeč njegovi žlahti, ki je hotela denar pobasati v
lastne žepe, zato so se tožarili kar pet let in na koncu izgubili.
Tako so prve nagrade podelili šele leta 1901.
Nobel je v oporoki tudi
natančno navedel, kdo skrbi za izbor nagrajencev. Vsaka nagrada ima
poseben komite, ki pošlje vabila za nominacije strokovnjakom s
področja – v prvi vrsti Kraljevi akademiji znanosti in umetnosti,
različnim univerzam, preteklim nobelovcem in „vsem tistim, ki jih
komite spozna za vredne.“ Posebna izjema je nagrada za mir. Tu
Alfred ni zaupal svojim rojakom in zapisal, da bo Nobelovega
nagrajenca za mir izbirala komisija, ki jo bo imenoval norveški
parlament. Zakaj tako, je odnesel s sabo v grob. Na podlagi prejetih
nominacij se potem komite odloči, komu bo za tisto leto podelil
nagrado. Imena nominirancev morajo ostati tajna še petdeset let po
nominaciji, brez izjem. Samo da veste, koliko je za verjeti raznim
medijem, ko poročajo, da je ta in ta osebek bil nominiran, še
posebej pri nagradah za mir.
Ampak Nobelovih nagrad
je šest in ne pet, porečete. To je res v praksi, teoretično pa ne.
Šesta nagrada je v resnici nagrada Švedske narodne banke in jo
podeljujejo za izjemne dosežke na področju ekonomije. Dodana je
bila leta 1968 in jo podeljujejo skupaj z ostalimi nagradami v
Nobelov spomin. Zato je v praksi tudi ta postala Nobelova nagrada,
ker zanjo veljajo povsem enaka pravila kot za ostalih pet. Mimogrede,
nihče ne more za Nobelovo nagrado predlagati samega sebe. Lahko pa
predlagate mene, če boste kdaj sami povabljeni k nominacijam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar