ponedeljek, 9. februar 2015

Kako izbirajo Nobelove nagrajence?



Verjetno vsi veste, da je bil Alfred Nobel švedski stric, ki je obogatel s proizvodnjo dinamita. Prav tako pa tudi veste, da je bil dinamit napravljen za potrebe rudarjev, ker se je pri delu z nitroglicerinom preprosto dogajalo preveč nesreč. No, Alfred je na lastne oči videl, kako je njegov ljubljeni izdelek bil zlorabljen v vojaške namene. Zato se je prefrigano odločil, da bo kup denarja, ki mu ga je prineslo najnovejše morilno sredstvo naložil v sklad, ki bi vsako leto podelil nagrado posameznikom, ki so preteklem letu najbolj prispevali k blaginji človeštva.
Če citiram njegovo oporoko: „Nagrada bo razdeljena na pet enakih delov, ki se naj razdelijo takole: en del osebi, ki bo napravila najpomembnejše odkritje ali iznajdbo na področju fizike; en del osebi, ki bo iznašla ali izboljšala pomemben kemični proces; en del osebi, ki bo zaslužna za pomembno odkritje na področju medicine ali fiziologije; en del osebi, ki bo izdala najbolj vrhunsko literarno delo; in en del osebi, ki bo naredila največ ali najboljše delo na področju bratstva med narodi, ukinitve ali zmanjšanja vojske in organiziranju ali vodenju mirovnih procesov.“ Seveda to ni bilo niti najmanj všeč njegovi žlahti, ki je hotela denar pobasati v lastne žepe, zato so se tožarili kar pet let in na koncu izgubili. Tako so prve nagrade podelili šele leta 1901.
Nobel je v oporoki tudi natančno navedel, kdo skrbi za izbor nagrajencev. Vsaka nagrada ima poseben komite, ki pošlje vabila za nominacije strokovnjakom s področja – v prvi vrsti Kraljevi akademiji znanosti in umetnosti, različnim univerzam, preteklim nobelovcem in „vsem tistim, ki jih komite spozna za vredne.“ Posebna izjema je nagrada za mir. Tu Alfred ni zaupal svojim rojakom in zapisal, da bo Nobelovega nagrajenca za mir izbirala komisija, ki jo bo imenoval norveški parlament. Zakaj tako, je odnesel s sabo v grob. Na podlagi prejetih nominacij se potem komite odloči, komu bo za tisto leto podelil nagrado. Imena nominirancev morajo ostati tajna še petdeset let po nominaciji, brez izjem. Samo da veste, koliko je za verjeti raznim medijem, ko poročajo, da je ta in ta osebek bil nominiran, še posebej pri nagradah za mir.
Ampak Nobelovih nagrad je šest in ne pet, porečete. To je res v praksi, teoretično pa ne. Šesta nagrada je v resnici nagrada Švedske narodne banke in jo podeljujejo za izjemne dosežke na področju ekonomije. Dodana je bila leta 1968 in jo podeljujejo skupaj z ostalimi nagradami v Nobelov spomin. Zato je v praksi tudi ta postala Nobelova nagrada, ker zanjo veljajo povsem enaka pravila kot za ostalih pet. Mimogrede, nihče ne more za Nobelovo nagrado predlagati samega sebe. Lahko pa predlagate mene, če boste kdaj sami povabljeni k nominacijam.

Ni komentarjev:

Objavite komentar