Koga smo pravzaprav izvolili?

Ob vsej debati, ali sme gospod Janša sedeti v parlamentu, mi nihče doslej še ni razjasnil nečesa drugega, kar me tare že nekaj časa. Ker je pred dnevi na portalu IUS-INFO dr. Matej Accetto napisal obsežen prispevek na to temo, kjer je skušal vzpodbuditi tudi razpravo, do njihovega foruma pa žal nimam dostopa, mu namenjam tole odprto pismo, v upanju, da nanj tudi odgovori :)
 


Spoštovani,
z zanimanjem sem prebral vašo kolumno. Pustila mi je neodgovorjeno dilemo, s katero pa se pravzaprav ni ukvarjalo nobeno drugo pravno mnenje. Osebno se mi zdi zelo pomembna in po krivici spregledana.

Po našem volilnem sistemu volivci NISO IZVOLILI Janeza Janše.

Kolikor razumem proporcionalni volilni sistem, v njem volivci ne glasujemo za kandidate, marveč za stranke. Sistem sicer dopušča t.i. neposredno izvolitev kandidatov, vendar to ni odvisno od kandidata samega, marveč od strankarske podpore, ki jo uživa v določenem volilnem okraju. Zato kandidati, ki jih stranka favorizira, vedno kandidirajo v okrajih, kjer bodo zagotovo izvoljeni ("Vsi iz Žalca smo za Erjavca!"). Vendar to s samim kandidatom nima kaj dosti zveze. Kot primer, če bi v Grosupljem kandidiral Branko Grims ali neko povsem neznano ime, se podpora bistveno ne bi spremenila. In tudi, če bi Janez Janša - hipotetično - ne bil neposredno izvoljen, imamo potem še na nivoju države delitev nerazporejenih poslanskih sedežev; ti pa se spet dodeljujejo v skladu s seznamom, ki ga DVK predložijo stranke. Verjetno se ni treba vprašati, kdo je bil zapisan na prvem mestu.

To pa potem postavlja volivce v podrejen položaj. Edini način, da bi Janez Janša (če bi volivci želeli 'kaznovati' izključno njegovo obsojenost) ne bil izvoljen v DZ, je torej ne voliti za stranko SDS, da ta ne doseže parlamentarnega praga. Pustimo ob strani dejstvo, da sta za večino simpatizerjev SDS in Janša sinonima - podobno bi se lahko zgodilo tudi v kaki drugi stranki, ki ni "obremenjena" s karizmatičnim voditeljem, oziroma kandidatu, ki morda ni deležen tolikšne medijske pozornosti. Vendar bi v podobni situaciji zlahka prišel v parlament - ker to ni odvisno od volivcev, marveč od strankarskega seznama. Opažamo sicer, da z izjemo SDS posebne strankarske zvestobe v Sloveniji ne poznamo, marveč gre za pragmatizem, oziroma taktično glasovanje, zato morda drugi stranki ne bi uspelo tako zlahka, kot je SDS. Ki potem na račun svoje zveste baze z lahkoto izvaja propagando, da gre za poslanca z najbolj množično podporo v Sloveniji.

Težava je torej v tem, da končne besede pri odločanju, kdo bo sedel v poslanskih klopeh, nimajo volivci, ampak stranke. Po mojem osebnem mnenju bi že uvedba preferenčnega glasu, kot ga poznamo na evropskih volitvah, situacijo spet malo bolj vrnila v roke volivcev, dasiravno pri tako ekstremnih primerih kot je JJ, to ne bi prineslo bistvene spremembe. Bi pa rad videl kakega strokovnjaka javno omeniti, v čem je štos, saj špekuliram, da lep del volilnega telesa pravzaprav niti ne ve, kaj njihov glas pomeni v resnici.

Lep pozdrav,
Aleksander Hropot


Posodobitev:  Dr. Accetto je promptno odgovoril. :) Upam, da bo to marsikomu podlaga za razmislek, in morda postalo kasneje tudi predmet malo bolj javne razprave. odgovor sledi:

Pozdravljeni,

hvala lepa za pismo. Kot ste zapisali že sami, sem se tega vprašanja v (že tako dolgi) kolumni dotaknil, ne pa podrobneje razčlenjeval. Po veljavni ureditvi sicer velja, da je oddani glas hkrati glas za stranko in za kandidata te stranke, zato argumenti podpore formalno zdržijo, po človeški plati pa volivcu žal res ne pušča izbire niansirane podpore z zadržkom (ko bi podprl stranko, ne pa tudi konkretnega kandidata). Po drugi strani je v primeru Janše verjetno mogoče pričakovati, da bi večina volivcev SDS podprla tudi kandidaturo Janše, tako da je to bolj akademska kot praktično relevantna razprava. Ni pa brez smisla v luči spremembe zakonodaje, do katere bo verjetno prej ali slej tudi prišlo.

Lep pozdrav,

Matej Accetto