To ni politični sonet!

Hodim med zombiji po glavni cesti
truden sem že, hotel malo bi sesti.
Gledam za klopco, ograjo, koritom
pa se spogledam s tovarišem Titom!

Blazno razpravlja s Francetom Popitom
noče prisluhnit njegovim levitom -
desni držijo baje jih v pesti,
joka in tarna da nimajo jesti.

Levo fašisti že brusijo nože,
parali bodo mrtvakom organe.
Požrli prav vse - da nič ne ostane

Stari zamišljeno gleda te može,
kaže mu s prstom: "Lej, koliko hrane."
Franc pa zajoka: "Mi jemo možgane!"